Dr. Tanja Perko je slovenska raziskovalka in ena vodilnih evropskih strokovnjakinj za javno mnenje o jedrskih tehnologijah, vključevanju deležnikov, zaznavanju tveganj ter družbenih razsežnosti odločanja o energetskih projektih. Deluje kot višja raziskovalka in vodja projektov v Belgijskem jedrskem raziskovalnem centru (SCK CEN) ter je redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Antwerpnu.

Že več kot dvajset let se njeno znanstveno delo osredotoča na dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, vključevanje deležnikov, doseganje zaupanja v odločevalskih procesih pri jedrskih tehnologijah in velikih energetskih projektih. Sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), Jedrsko agencijo OECD (OECD-NEA), Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Evropsko komisijo in organizacijami civilne družbe ter vodi mednarodne raziskovalne in svetovne projekte s področja jedrske energije, novih jedrskih tehnologij in upravljanja izrednih razmer na področju jedrske tehnologije.

Kot raziskovalka in svetovalka je zasnovala in vodila procese vključevanja javnosti ter deležnikov po Evropi, Aziji in Afriki, ki so obsegali celoten jedrski gorivni cikel – od rudarjenja urana, izbire lokacij in gradnje novih jedrskih objektov, presoj vplivov na okolje za male modularne reaktorje (SMR) vse do razgradnje objektov in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Trenutno je članica skupine strokovnjakov, ki pripravlja prvi belgijski prototip malega modularnega reaktorja LEANDREA, pri čemer se osredotoča na družbene vidike novih jedrskih tehnologij, vključevanje deležnikov ter okoljske in socialne vidike odločanja. Je avtorica številnih znanstvenih publikacij o oblikovanju javnega mnenja, zaznavanju tveganj, vključevanju deležnikov in družbenih razsežnostih jedrskih tehnologij. Je članica uredniškega odbora ugledne revije Humanities & Social Sciences Communications pri Springer Nature. Njeno raziskovalno in svetovalno delo preučuje pogoje za družbeno sprejemljivo sprejemanje odločitev o zahtevnih tehnoloških in energetskih vprašanjih. Posebej jo zanima, kako lahko poglobljeno vključevanje javnosti in deležnikov prispeva k informiranemu sodelovanju, višji kakovosti in legitimnosti odločitev, krepitvi zaupanja v upravljavske procese ter dialogu o velikih energetskih projektih, pri katerih so družbeni vidiki prav tako pomembni kot tehnični in gospodarski.

Emmanuel Brutin je od marca 2025 generalni direktor združenja Nucleareurope. Kot direktor določa strateško usmeritev združenja in zastopa evropsko jedrsko industrijo pred institucijami Evropske unije ter drugimi ključnimi deležniki.

Na področju energetske in podnebne politike v Bruslju deluje že skoraj dve desetletji. Pred prihodom v Nucleareurope je bil direktor za javne zadeve pri CEMBUREAU, evropskem združenju cementne industrije, kjer je vodil vse dejavnosti na področju odnosov z javnostmi in komuniciranja, s posebnim poudarkom na izvajanju Evropskega zelenega dogovora. Pred tem je od leta 2013 do leta 2019 vodil bruseljsko pisarno britanskega operaterja prenosnega omrežja National Grid, hkrati pa predsedoval skupini za evropske zadeve pri ENTSO-E, Evropskem omrežju operaterjev prenosnih sistemov. Še prej je opravljal različne naloge na področju javnih zadev v Evropskem združenju železniške industrije UNIFE (2008–2012) ter v lobističnem svetovalnem podjetju Grayling (2005–2007).

Diplomiral je na Sciences Po Lille, ugledni francoski visokošolski ustanovi s področja političnih znanosti, magistrski študij evropskih javnih zadev pa je zaključil v Parizu. Je predavatelj na Univerzi Sorbonne in reden govornik na uglednih mednarodnih forumih.

Dr. Gérard Cognet, soustanovitelj podjetja Calogena, je ugledni strokovnjak za jedrsko in termično inženirstvo z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil na Francoskem komisariatu za atomsko energijo (CEA), kjer je sodeloval pri razvoju različnih vrst jedrskih reaktorjev. V zadnjem času je objavil več strokovnih člankov o malih modularnih reaktorjih (SMR) ter vodil strokovno usposabljanje, ki ga je organizirala EU za strokovnjake nacionalnih jedrskih varnostnih organov iz številnih držav izven EU. Kot nekdanji jedrski svetovalec francoskih veleposlaništev v srednji Evropi in Turčiji pa odlično pozna Slovenijo in njen jedrski sektor.

Jan Panek je od februarja 2021 direktor za jedrsko energijo, varnost in ITER v Generalnem direktoratu za energijo Evropske komisije. Od leta 2005 je delaval na različnih vodstvenih položajih v generalnih direktoratih Evropske komisije za energijo ter za pravosodje in potrošnike, pri čemer se je ukvarjal s projektom ITER, politikami na področju nafte in premoga, spremljanjem energetskih trgov, maloprodajnimi energetskimi trgi ter varstvom potrošnikov.

V Evropsko komisijo je prišel po diplomatski karieri na Ministrstvu za zunanje zadeve Češke republike, kjer je opravljal različne naloge na ministrstvu ter v čeških diplomatskih predstavništvih v Tokiu in Bruslju. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je več let delo opravljal tudi za Boston Consulting Group v pisarnah v Londonu in srednji Evropi.

Jan Panek je diplomiral iz uporabne geofizike na Karlovi univerzi v Pragi ter magistriral iz mednarodne ekonomije na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Washingtonu, D.C. Je tudi imetnik naziva pooblaščenega finančnega analitika (Chartered Financial Analyst – CFA).

Blaž Košorok je univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, izobražen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Od novembra 2022 je pomočnik direktorja Področja podpornih dejavnost in vodja pravne službe v družbi ELES, d.o.o., operaterju kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Pred tem je opravljal več vodilnih funkcij v energetiki in gospodarstvu, med drugim kot generalni direktor GEN energije, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, generalni direktor HSE, direktor TE-TOL ter član vodstva družbe Akrapovič. Njegovo strokovno delo obsega strateško vodenje, korporativno upravljanje, energetsko politiko, razvojne projekte, pogajanja ter podporne procese. Sodeloval je tudi pri pripravi energetske zakonodaje, večletnih finančnih načrtov evropske kohezijske politike ter pri delu z institucijami EU. G. Košorok je velik podpornik projekta JEK 2. Je izkušen govorec na strokovnih energetskih konferencah ter govori slovensko, angleško in nemško.

Dr. Tomaž Žagar je svojo poklicno pot na področju energetike začel pred več kot 25 leti. Po diplomi iz fizike na Univerzi v Ljubljani je dokončal doktorat znanosti na področju jedrske energetike na Univerzi v Mariboru in z raziskovalnim delom na Institutu Jožef Stefan. Po doktoratu je nadaljeval specializacijo na mednarodnih organizacijah in inštitutih v Nemčiji, ZDA in v Sloveniji, kjer se je kot podoktorski raziskovalec ukvarjal s fiziko transuranskih elementov, z jedrsko energetiko ter na področju trajnostne rabe jedrske energije in ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

V Sloveniji je svojo poklicno pot nadaljeval v GEN energiji d.o.o., kjer je nazadnje opravljal funkcijo Vodje službe za analize. Štiri leta je bil direktor Agencije za radioaktivne odpadke. Bil je predsednik sveta LEAD in član sveta Agencije za energijo Republike Slovenije. Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru je predaval teme povezane z jedrsko energijo, trajnostnim razvojem in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Dr. Saskia Horsch je direktorica za korporativne zadeve pri podjetju Marvel Fusion, enem od vodilnih evropskih podjetij na področju fuzijske energije. Odgovorna je za globalne korporativne zadeve podjetja. Te zajemajo javne politike, odnose z vladami, regulativo, javno financiranje, komunikacije in blagovno znamko. Deluje na stičišču industrije, vladnih politik in mednarodnih institucij ter tako prispeva k pospeševanju komercializacije fuzijske energije.

Pred prihodom v Marvel Fusion je zasedala vodilne položaje pri podjetju Lilium. Tam je vodila dejavnosti na področju odnosov z vladami, regulativnih zadev in javnega financiranja, s čimer je podpirala vstop podjetja na različne trge. Pred tem je več kot desetletje delala pri podjetju Amazon. Vzpostavila je službo za javne politike v Nemčiji in pomagala oblikovati evropsko zagovorniško strategijo podjetja. V zgodnejši fazi kariere je delovala pri Evropski komisiji, v svetovalnih podjetjih za javne zadeve ter kot odvetnica za konkurenčno pravo.

Dr. Horsch je doktorirala iz evropskega konkurenčnega prava na Univerzi v Kölnu.

Iztok Tiselj je leta 1991 diplomiral iz fizike na Univerzi v Ljubljani, leta 1997 pa je na isti univerzi doktoriral s področja jedrskega inženirstva. Od leta 1991 je zaposlen kot raziskovalec na Institutu Jožef Stefan. Je tudi redni profesor jedrskega inženirstva na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2010 vodi Katedro za jedrsko tehniko.

Njegovo glavno raziskovalno področje je jedrska termohidravlika, s posebnim poudarkom na numeričnih simulacijah dvofaznih tokov z uporabo dvofluidnih modelov in metod za sledenje medfazni površini, neposrednih numeričnih simulacijah prenosa toplote v turbulentnih tokovih v bližini sten ter v zadnjem času tudi na eksperimentalnih raziskavah dvofaznih tokov, ki zagotavljajo referenčne podatke za metode sledenja medfazni površini. Sodeloval je tudi pri številnih industrijskih projektih za Nuklearno elektrarno Krško.

Je avtor ali soavtor približno 70 znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih revijah s področij jedrskega inženirstva, mehanike tekočin, prenosa toplote in računske fizike, ter približno 200 prispevkov na znanstvenih konferencah. Mentoriral je več doktorskim, magistrskim in dodiplomskim študentom.

Je slovenski predstavnik v Visokem znanstvenem svetu Evropskega jedrskega združenja ter član Inženirske akademije Slovenije. Sodeloval je tudi v približno 20 radijskih, televizijskih in časopisnih razpravah o jedrski energiji in energetski politiki v Sloveniji in tujini.